FeFi Frišno

Filmi bodo za brezplačen spletni ogled dostopni od 16. do 21. aprila 2025.
V živo si jih bo mogoče ogledati 17. aprila 2025 ob 17. uri na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, v Akademski čitalnici Aleša Debeljaka. Po projekciji bo potekal pogovor z avtoricami.

Mentor
Tinkara Klipšteter / Slovenija, 2024 / 15 min / produkcija: AGRFT UL

Film raziskuje kompleksne dinamike znotraj gledaliških vaj na akademiji, kjer meje med igro in resničnostjo niso jasno zarisane. Igralca Nina in Alen vadita prizor zapeljevanja med Elmiro in Tartuffom. Ker jima prizor ne gre, ju profesor po več posegih režiserke prekine in sam stopi na oder.

Več o filmu: https://bsf.si/sl/film/mentor/

Molčim (Šutim)
Sara Horvatić / Hrvaška, 2023 / 18 min / produkcija: Sveučilište VERN

Študentka fotografije Barbara pripravlja prvo samostojno razstavo – nevidni problemi postajajo vse vidnejši, njene s strahom izzvane reakcije pa vodijo v spremembo …

Več o filmu: https://havc.hr/hrvatski-film/katalog-hrvatskih-filmova/sutim

Kam se je odneslo hlod
Tara Caruso Bizjak / Slovenija, 2024 / 10 min

Zgodba o razhodu, refleksiji odnosa in pričakovanjih, ki jih spremlja razkroj gorečega drevesa. Skozi pogovor o sestavljankah sledimo dvema nasprotnima si stališčema, ki se poskušata kljub razlikam zbližati in za razkrojem počistiti.

Več o filmu: https://bsf.si/sl/film/kam-se-je-odneslo-hlod/

Soseska 23
Mojca Radkovič / Slovenija, 2025 / 13 min / produkcija: ALUO UL

Jagoda odhaja – iz sobe, iz razmerja, iz sebe, ki je nekoč bila. V valovanju noči in utrinkih spominov išče svoje središče, dokler ne ugotovi, da svoboda ni cilj, temveč gibanje samo.

Babiščina
Lucija Rosc / Slovenija, 2024 / 24 min

Marija Kobale (na kratko Mica) si je sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja poškodovala zob, zato se je odločila obiskati zobozdravnika v bližnjem mestu in ga prekriti z zlato prevleko. Mica je zlato zobno prevleko v spomin podarila svoji vnukinji Luciji Rosc, ko je bila še v srednji šoli. Prenos zlate zobne prevleke je gesta prenosa dediščine (ali babiščine), zob pa skoznjo postane nekakšen totem. V simbolični gesti nasledstva je vnukinja z zlatom oživela svoj lastni umirajoči zob (peti spodaj levo).

Zob služi kot metafora za spomin, z vprašanjem, ali je mogoče dragocen spomin utrditi, ga narediti otipljivega in konkretnega, tako da ga dobesedno fizično vsadimo v telo. Projekt je vsekakor poklon Lucijini babici in predstavlja Micin značaj, vendar obravnava tudi težje teme, kot sta strah pred izgubo ljubljenih oseb in vprašanje, kaj bo ostalo, ko jih ne bo več – in kako lahko nekdo prenese njihovo zapuščino v prihodnost.

Ob filmu je nastala tudi razstava. Več na: https://lucijarosc.com/Babiscina