FeFi RETRO: Milka Badjura

Film Mladina gradi bo za brezplačen spletni ogled dostopen od 16. do 21. aprila 2025. Filma Ne joči, Peter in Vesna si lahko brezplačno ogledate, če ste član javne knjižnice in se s svojimi podatki vpišete na Bazo slovenskih filmov.

Milka Badjura (roj. Kunstler, 1902-1992) je bila montažerka, scenaristka, režiserka in velja za eno od pionirk slovenskega filma. Po njej in njenemu možu Metodu je poimenovana nagrada za življenjsko delo na področju filma, najpomembnejša slovenska strokovna nagrada na področju filmske ustvarjalnosti ter filmske kulture. Do leta 2023 se je imenovala le po Metodu Badjuri, nato pa jo je Slovenski filmski center preimenoval, da bi poudaril pogosto spregledan prispevek njegove žene k rojstvu slovenskega filma.

Kot montažerka je sodelovala kar pri 112 filmih, med njimi tudi pri največjih slovenskih uspešnicah, kot sta Vesna (1953) in Ne joči Peter (1964). Kot režiserka se je podpisala pod 26 filmov. Prejela je vrsto priznanj in nagrad, mdr. plaketo Jugoslovanske kinoteke za pionirsko delo pri filmu (1955) in za ustvarjalce dokumentarnih filmov (1969) ter zlati častni znak Planinske zveze Jugoslavije (1963), kot pionirka in utemeljiteljica poklica filmske montaže pa 1968. nagrado Prešernovega sklada. Leta 1985 je prejela red zaslug za narod s srebrnimi žarki SFRJ.

Seznam njenih del je dostopen na: https://bsf.si/sl/ime/milka-badjura/

Mladina gradi
France Štiglic / montaža: Milka Badjura / Jugoslavija (Slovenija), 1946 / 16 min

Mladinske delovne akcije v Sloveniji v prvih letih po osvoboditvi. Mladinke in mladinci z ramo ob rami gradijo od vojne porušeno državo in tovarištvo.

Ne joči, Peter
France Štiglic / montaža: Milka Badjura / Jugoslavija (Slovenija), 1964 / 92 min

Dva partizanska minerja dobita častno zadolžitev, da tri vojne sirote prepeljeta iz nevarnega območja, kjer potekajo boji, na varno, osvobojeno ozemlje. Na začetku se minerja počutita ponižana, saj si želita kakšne večje akcije. Sčasoma z otroki postaneta velika prijatelja, še posebej z najmlajšim Petrom.

Film prevprašuje tradicionalne spolne vloge, ki so bile takrat prisotne tudi v navidez emancipirani socialistični družbi. Skrbno skriva identiteto kapitana Brine (Majda Potokar) in ko se na koncu izkaže, da je to pravzaprav ženska, sta do žensk pokroviteljska in mestoma tudi šovinistična partizana Dane (Lojze Rozman) in Lovro (Bert Sotlar), odkrito presenečena. S tem se film hudomušno obregne tudi ob izginotje partizank iz uradne oblastniške ideologije in pozabo moških, da so k zmagi nad fašizmom prav toliko kot oni prispevale tudi ženske.

Vesna
František Čáp / montaža: Milka Badjura / Jugoslavija (Slovenija), 1953 / 95 min

Prva prava komedija, ki je nastala v Sloveniji, pripoveduje o življenju srednješolcev. Trije sošolci, ki morajo opravljati maturo, se dogovorijo, da mora Samo, eden izmed njih, osvojiti hčerko profesorja Cosinusa in tako priskrbeti matematične naloge. Ko Samo Vesno bolje spozna, se resno zaljubi vanjo in o nalogah noče več ničesar slišati. Medtem pa Vesna od Samovega sošolca izve za njihov načrt in Sama noče več videti. Toda na koncu se stvari razjasnijo in glavni junaki spet postanejo prijatelji (in tudi kaj več).

“Vesna je samozavestna, energična, neobremenjena, inteligentna, zanimiva. Ženska, ki jo slovenski film seveda ni poznal.”
– Majda Širca, v dokumentarnem filmu Kaj pa mojca?